pasica

Nastanek in zdravljenje teniškega komolca

Opredelitev lateralnega epikondilitisa humerusa

Znan tudi kot teniški komolec, nateg tetive mišice ekstenzorja zapestja ali zvin pritrditvene točke tetive ekstenzorja zapestja, brahioradialni burzitis, znan tudi kot sindrom lateralnega epikondila. Travmatsko aseptično vnetje mehkih tkiv, ki obdajajo lateralni epikondil nadlahtnice, zaradi akutne, kronične poškodbe..

Patogeneza

Tesno je povezana s poklicem, zlasti pri delavcih, ki pogosto vrtijo podlaket ter iztegujejo in upogibajo komolčne in zapestne sklepe. Večina jih je gospodinj, tesarjev, zidarjev, monterjev, vodovodarjev in športnikov.

Dsecirati

Izboklini na obeh straneh spodnjega konca nadlahtnice sta medialni in lateralni epikondil, medialni epikondil je pritrditev skupne tetive mišic upogibalk podlakti, lateralni epikondil pa je pritrditev skupne tetive mišic ekstenzorjev podlakti. Izhodišče brahioradialis mišice, upogne podlaket in rahlo pronira. Izhodišče dolge ekstenzorke zapestja (extensor carpi radialis longus), kratke ekstenzorke zapestja (extensor carpi radialis brevis), velike ekstenzorke prstov (extensor digitorum majoris), lastne ekstenzorke prstov (extensor digitorum propria) mezinca, ulnerne ekstenzorke zapestja (extensor carpi ulnaris) in supinatorne mišice.

Nastanek in zdravljenje teniškega komolca (1)

Ppatogen

Pojav kondila je posledica akutnega zvina in raztezanja, vendar ima večina bolnikov počasen začetek in običajno nimajo očitne anamneze travme, pogostejši pa je pri odraslih, ki morajo večkrat zasukati podlaket in močno iztegniti zapestje. Lahko je tudi nateg ali zvin zaradi ponavljajočega se dorzalnega iztegovanja zapestnega sklepa in pretiranega raztezanja zapestne tetive na mestu pritrditve lateralnega epikondila nadlahtnice, ko je podlaket v pronacijskem položaju.

Patologija

1. Zaradi ponavljajočih se poškodb se lateralni epikondil mišičnega vlakna natrga in krvavi, kar tvori subperiostalni hematom, nato pa se organizira in osificira, kar povzroči periosteitis in kostno hiperplazijo lateralnega epikondila nadlahtnice (večinoma v obliki vozlička z ostrim robom). Patološki pregled biopsije tkiva je hialinska degenerativna ishemija, zato se imenuje tudi ishemično vnetje. Včasih jo spremlja raztrganina sklepne vrečke, sinovialna membrana sklepa pa se zaradi dolgotrajne stimulacije z mišico poveča in odebeli.
2. Raztrgajte na mestu pritrditve ekstenzorske tetive. 
3.travmatično vnetje ali fibrohistolitis obročastega ligamenta. 
4. burzitis brahioradialnega sklepa in tetive skupnega ekstenzorja.
5. Vnetje sinovialne ovojnice nadlahtnice in radialnega sklepa, ki ga povzroča vmesna vmesna vstavitev nadlahtnice in majhne glave radiusa.
6. Lahko pride tudi do sprostitve humerioradialnega ligamenta in blage ločitve proksimalnega radialno-ulnarnega sklepa, kar povzroči dislokacijo radialno-cefaličnega sklepa. Te patološke spremembe lahko povzročijo mišične krče, lokalizirano bolečino, ki se širi iz iztegnjenih mišic zapestja v podlaket.

Klinična predstavitev

1. Bolečina na zunanji strani komolca se poslabša pri pronaciji, zlasti pri rotaciji hrbtnega iztegovanja, dvigovanju, vleki, zaključevanju, potiskanju in drugih dejanjih, ter se širi navzdol vzdolž mišice ekstenzorja zapestja. Na začetku pogosto čutim bolečino in šibkost v poškodovanem udu, postopoma pa se razvije bolečina na zunanji strani komolca, ki se večinoma poslabša s povečanjem telesne aktivnosti. (Narava bolečine je pekoča ali mravljinčasta)
2. Po naporu se poslabša in po počitku umiri.
3. Vrtenje podlakti in šibkost pri držanju predmetov ter celo padanje s predmeti.

Nastanek in zdravljenje teniškega komolca (2)

Znaki

1. Lateralni humeralni epikondil Otipamo lahko posterolateralni del lateralnega epikondila humerusa, prostor humero-radialnega sklepa, cefalični cefalični sklep in lateralni rob radialnega vratnega kondila, otipamo pa lahko tudi mišično tkivo in mesno tkivo na radialni strani zgornjega dela podlakti z blago oteklino, občutljivostjo ali okorelostjo. Včasih se na lateralnem epikondilu humerusa otipajo ostri robovi hiperostoze, ki so zelo občutljivi.
2. Millsov test je pozitiven. Rahlo pokrčite podlaket in jo stisnite v pol pesti, čim bolj upognite zapestje, nato popolnoma pronairajte podlaket in iztegnite komolec. Če se pri iztegnjenem komolcu pojavi bolečina na lateralni strani brahioradialnega sklepa, je test pozitiven.
3. Pozitiven test ekstenzorske upornosti: pacient je stisnil pest in upognil zapestje, preiskovalec pa je s svojo roko pritisnil na hrbtno stran pacientove roke, da bi se pacient uprl uporu in iztegnil zapestje, na primer bolečina na zunanji strani komolca je pozitivna.
4. Rentgenski pregled lahko občasno pokaže periostalno nepravilnost ali majhno število kalcifikacijskih točk zunaj periosteuma.

Zdravljenje

Konzervativno zdravljenje:

1. Z lokalnim treningom stimulacije prenehajte zgodaj, nekaterim pacientom pa lahko olajšate stanje s počitkom ali lokalno mavčno imobilizacijo kondila.
2. Masažna terapija, uporaba tehnik potiskanja in gnetenja za lajšanje krčev in bolečin v ekstenzornih mišicah podlakti, nato pa točkovni pritisk in gnetenje na lateralnem epikondilu nadlahtnice in bližnjih bolečinskih točkah.
3. Tuina terapija, pacient sedi. Zdravnik z nežnim kotaljenjem in gnetenjem deluje na zadnji in zunanji strani komolca ter se premika vzdolž hrbtne strani podlakti. Zdravnik s konico palca pritiska in drgne akupunkturne točke Ah Shi (lateralni epikondil), Qi Ze, Quchi, Hand Sanli, Waiguan, Hegu itd. Pacient sede in zdravnik pritisne na bolnikovo začetno točko, ekstenzorno mišico zapestja (extensor carpi longus) in kratko radialno mišico (brevis radialis). Potegnite in raztegnite komolce. Na koncu z metodo drgnjenja s thenarjem drgne lateralni epikondil komolca in ekstenzorne mišice podlakti, pri čemer se lokalna toplota uporablja do stopnje.
4. Zdravljenje z zdravili, peroralna nesteroidna protivnetna zdravila v akutni fazi.
5. Okluzivno zdravljenje: glukokortikoidi (kot je sestavljena injekcija betametazona) se injicirajo v občutljivo točko in vbrizgajo v točko vstavitve tetive in subaponevrozni prostor (manj kot ali enako 3-krat), kar lahko ima protivnetni in analgetični učinek, sestavljeni betametazon in ropivakain ali združljivost z levobupivakainom pa sta trenutno prepoznana kot hitro delujoča, dolgotrajno delujoča, z visokim protivnetnim titrom ter najvarnejša, najdaljša blokada, najmanj toksična reakcija in najnižja združljivost z zdravili za lokalno okluzijo.
6. Akupunkturno zdravljenje, rez je blizu površine kosti, da se odstrani adhezijsko mehko tkivo okoli kostnega odrastka, izdolbe se mišica ekstenzorja zapestja, skupna tetiva mišice ekstenzorja prsta in supinatorna tetiva ter se nož izvleče z občutkom ohlapnosti. Kirurško zdravljenje: primerno za bolnike, ki se ne odzivajo na konzervativno zdravljenje.

1. Metoda Body & Meleod, operacija vključuje skoraj vsa tkiva lezije, vključno z izrezom 2 mm lateralnega epikondila, sprostitvijo začetne točke skupne ekstenzorske tetive, delno delno resekcijo proksimalnega konca obročastega ligamenta, vstavitvijo humeroradialnega sklepa v sinovialno ovojnico in odstranitvijo granulacijskega tkiva ali burze v subtetivnem prostoru.

2. Nischlova metoda, tetiva skupnega ekstenzorja in tetiva dolgega radialnega ekstenzorja zapestja se vzdolžno loči, tetiva kratkega radialnega ekstenzorja zapestja se izpostavi, mesto vstavitve se odlepi od središča lateralnega epikondila, degenerirano tkivo tetive se očisti, del kostne skorje spredaj se odstrani, preostala tetiva in okoliška fascija pa se zašijeta ali rekonstruirata na kosti. Intraartikularna vpletenost se ne priporoča.

Prakotizem

Potek bolezni je dolg in nagnjen k ponovitvam.

Nopomba

1. Pazite, da ostanete topli in se ne prehladite;
2. Zmanjšanje patogenih dejavnikov;
3. Funkcionalna vadba;
4. V akutni fazi mora biti tehnika nežna, tehnika zdravljenja pa se mora pri tistih, ki so že dolgo bolni, postopoma poslabšati, torej mora biti tehnika mehka s togostjo, togost z mehkobo, togost in mehkobo pa je treba kombinirati.


Čas objave: 19. februar 2025