Predoperativna priprava in položaj, kot je opisano že prej za transartikularno zunanjo fiksacijo okvirja.
Intraartikularna repozicija in fiksacija zloma：
Uporablja se omejena incizijska repozicija in fiksacija. Zlom spodnje sklepne površine je mogoče neposredno vizualizirati skozi majhne anteromedialne in anterolateralne zareze ter lateralno incizijo sklepne kapsule pod meniskusom.
Trakcijo prizadetega uda in uporabo vezi za poravnavo velikih kostnih fragmentov ter vmesno kompresijo je mogoče ponastaviti z dvigovanjem in puljenjem.
Pozornost posvetite obnavljanju širine tibialne planote in kadar je pod sklepno površino kostna napaka, po dvigovanju sklepne površine za njeno ponastavitev izvedite kostno presaditev za podporo sklepne površine.
Bodite pozorni na višino medialne in lateralne ploščadi, da ne pride do stopnice na sklepni površini.
Za vzdrževanje ponastavitve se uporablja začasna fiksacija s sponko za ponastavitev ali Kirschnerjevim zatičem.
Namestitev votlih vijakov: vijaki morajo biti vzporedni s sklepno površino in nameščeni v subhondralni kosti, da se poveča trdnost fiksacije. Za preverjanje vijakov je treba opraviti intraoperativno rentgensko fluoroskopijo in jih nikoli ne zabijati v sklep.
Repozicija epifiznega zloma：
Trakcija obnovi dolžino in mehansko os prizadetega uda.
Pazljivo se odpravi rotacijski premik prizadete okončine s palpacijo golenice in njeno orientacijo med prvim in drugim prstom.
Namestitev proksimalnega obroča
Razpon varnih con za namestitev napenjalne žice v tibialno planoto：
Poplitealna arterija, poplitealna vena in tibialni živec potekajo posteriorno od golenice, skupni peronealni živec pa poteka posteriorno od glavice fibule. Zato je treba tako vstop kot izstop igle opraviti anteriorno od tibialne planote, tj. igla mora vstopiti in izstopiti iz jeklene igle anteriorno od medialnega roba golenice in anteriorno od sprednjega roba fibule.
Na lateralni strani se igla lahko vstavi z anteriornega roba fibule in izpelje z anteromedialne ali medialne strani; medialna vstopna točka je običajno na medialnem robu tibialne planote in njeni anteriorni strani, da se prepreči prehod napenjalne žice skozi več mišičnega tkiva.
V literaturi je bilo poročano, da mora biti vstopna točka napenjalne žice vsaj 14 mm od sklepne površine, da se prepreči vstop napenjalne žice v sklepno kapsulo in povzročitev infekcijskega artritisa.
Postavite prvo napenjalno žico:
Uporabi se lahko olivni zatič, ki se napelje skozi varnostni zatič na držalu obroča, pri čemer glavica olive ostane na zunanji strani varnostnega zatiča.
Asistent vzdržuje položaj držala obroča tako, da je vzporeden s sklepno površino.
Z olivnim zatičem izvrtajte mehko tkivo in skozi tibialno planoto, pri čemer pazite, da nadzorujete njegovo smer, da zagotovite, da sta vstopna in izstopna točka v isti ravnini.
Po izstopu iz kože na kontralateralni strani nadaljujte z izstopanjem igle, dokler se olivna glava ne dotakne varnostne zaponke.
Namestite drsnik žične sponke na kontralateralno stran in skoznj napeljite olivni zatič.
Med operacijo pazite, da je tibialna planota ves čas na sredini obročnega okvirja.
Skozi vodilo je vzporedno nameščena druga napenjalna žica, prav tako skozi nasprotno stran drsnika žične objemke.
Tretjo napenjalno žico namestite čim bolj varno, medtem ko se prejšnji komplet napenjalne žice križa pod največjim kotom, običajno dva kompleta jeklene žice lahko tvorita kot 50° ~ 70°.
Prednapetost, ki se uporablja za napenjalno žico: Napenjalec popolnoma napnite, konico napenjalne žice napeljite skozi napenjalec, stisnite ročaj, na napenjalno žico uporabite prednapetost najmanj 1200 N in nato uporabite zaporo L-ročaja.
Z uporabo iste metode zunanje fiksacije čez koleno, kot je opisano prej, namestite vsaj dva Schanzova vijaka v distalni del golenice, pritrdite enokraki zunanji fiksator in ga povežite s cirkumferencialnim zunanjim fiksatorjem ter pred dokončanjem fiksacije ponovno potrdite, da sta metafiza in tibialno steblo v normalni mehanski osi in rotacijski poravnavi.
Če je potrebna dodatna stabilnost, se lahko obročni okvir pritrdi na roko za zunanjo fiksacijo s povezovalno palico.
Zapiranje reza
Kirurški rez se zapira plast za plastjo.
Pot igle je zaščitena z alkoholno gazo.
Pooperativno zdravljenje
Fascialni sindrom in poškodba živcev
V 48 urah po poškodbi je treba skrbno opazovati in ugotavljati prisotnost sindroma fascialnega prostora.
Skrbno opazujte žilne živce prizadetega uda. Okvarjeno prekrvavitev ali progresivno nevrološko izgubo je treba ustrezno obravnavati kot nujno stanje.
Funkcionalna rehabilitacija
Funkcionalne vaje se lahko začnejo prvi dan po operaciji, če ni drugih poškodb na mestu operacije ali sočasnih bolezni. Na primer izometrična kontrakcija kvadricepsa in pasivno gibanje kolena ter aktivno gibanje gležnja.
Namen zgodnjih aktivnih in pasivnih dejavnosti je doseči največji obseg gibanja kolenskega sklepa v čim krajšem možnem času po operaciji, tj. doseči čim večji obseg gibanja kolenskega sklepa v 4–6 tednih. Na splošno je operacija sposobna doseči cilj rekonstrukcije stabilnosti kolena, kar omogoča zgodnjo
aktivnost. Če se funkcionalne vaje odložijo zaradi čakanja, da oteklina popusti, to ne bo ugodno za funkcionalno okrevanje.
Obremenitev: Zgodnja obremenitev se na splošno ne priporoča, vendar vsaj 10 do 12 tednov ali kasneje pri načrtovanih intraartikularnih zlomih.
Celjenje ran: Pozorno opazujte celjenje rane v 2 tednih po operaciji. Če pride do okužbe rane ali zapoznelega celjenja, je treba čim prej izvesti kirurški poseg.
Čas objave: 16. avg. 2024
