Kirurške napake pacienta in lokacije so resne in jih je mogoče preprečiti. Po navedbah Skupne komisije za akreditacijo zdravstvenih organizacij lahko takšne napake naredijo do 41% ortopedskih/pediatričnih operacij. Za kirurgijo hrbtenice se pojavi napaka kirurškega mesta, kadar je vretenčni segment ali lateralizacija napačna. Poleg tega, da ne obravnavajo pacientovih simptomov in patologije, lahko segmentne napake privedejo do novih zdravstvenih težav, kot sta pospešena degeneracija diska ali nestabilnost hrbtenice v sicer asimptomatskih ali normalnih segmentih.
Obstajajo tudi pravna vprašanja, povezana s segmentnimi napakami pri kirurgiji hrbtenice, javnost, vladne agencije, bolnišnice in družbe kirurgov pa imajo ničelno toleranco do takšnih napak. Številne hrbtenične operacije, kot so diskektomija, fuzija, dekompresija laminektomije in kifoplastika, se izvajajo s posteriornim pristopom, pomembna pa je pravilno pozicioniranje. Kljub trenutni tehnologiji slikanja se še vedno pojavljajo segmentne napake, v literaturi pa se je pojavila stopnja pojavnosti od 0,032% do 15%. Ni sklepa, katera metoda lokalizacije je najbolj natančna.
Znanstveniki z oddelka za ortopedsko kirurgijo na Medicinski šoli Mount Sinai v ZDA so izvedli spletno študijo vprašalnika, ki kaže, da velika večina kirurgov hrbtenice uporablja le nekaj metod lokalizacije in da je lahko pojasnitev običajnih vzrokov napak učinkovita pri zmanjšanju kirurških segmentnih napak. V članku, ki je bil objavljen po e -pošti, je bila v članku, objavljenem J. SPINE V SPINEU v SPINE V SPINEU v SPINEU v SPINEU v SPINEU V SPINEU v SPINEU V SPINEU V SPINEU V SPINE je bila lahko izvedena študija J. v Spineu. Študija je bila izvedena s pomočjo e -poštne povezave do vprašalnika, poslanega članom severnoameriškega društva hrbtenice (vključno z ortopedskimi kirurgi in nevrokirurgi). Vprašalnik je bil poslan le enkrat, kot je priporočilo Severnoameriško društvo za hrbtenico. Skupno ga je prejelo 2338 zdravnikov, 532 je odprlo povezavo in 173 (7,4% odziva) je izpolnilo vprašalnik. Sedemindvajset odstotkov dokončanih je bilo ortopedskih kirurgov, 28% nevrokirurgov, 73% pa zdravnikov hrbtenice.
Vprašalnik je bil sestavljen iz skupno 8 vprašanj (slika 1), ki zajema najpogosteje uporabljene metode lokalizacije (tako anatomske mejnike kot lokalizacijo slikanja), pojavnost kirurških segmentnih napak in povezavo med metodami lokalizacije in segmentarnimi napakami. Vprašalnik ni bil testiran ali potrjen. Vprašalnik omogoča več odločitev o odgovorih.
Slika 1 Osem vprašanj iz vprašalnika. Rezultati so pokazali, da je bila intraoperativna fluoroskopija najpogosteje uporabljena metoda lokalizacije za posteriorno torakalno in ledveno kirurgijo hrbtenice (89% oziroma 86%), ki ji sledijo radiografi (54% oziroma 58%). 76 Zdravniki so se odločili za uporabo kombinacije obeh metod za lokalizacijo. Spiralni procesi in ustrezni pediki so bili najpogosteje uporabljeni anatomski mejniki za torakalno in ledveno kirurgijo hrbtenice (67% in 59%), ki so jim sledili spinalni procesi (49% in 52%) (slika 2). 68% zdravnikov je priznalo, da so v svoji praksi naredili segmentne napake lokalizacije, nekatere pa so bile popravljene intraoperativno (slika 3).
Slika 2 Uporabljene metode slikanja in anatomske mejnika.
Slika 3 Zdravnik in intraoperativna korekcija napak v kirurškem segmentu.
Za napake v lokalizaciji je 56% teh zdravnikov uporabljalo predoperativne radiograme, 44% pa intraoperativno fluoroskopijo. Običajni razlogi za napake predoperativnega položaja so bili neuspeh pri vizualizaciji znane referenčne točke (npr. Sakralna hrbtenica ni bila vključena v MRI), anatomske različice (ledveni premični vretenci ali 13-zakorenimi rebra) in segmentalne dvoumnosti zaradi bolnikovega telesnega stanja (podpptimalni prikaz X-ray). Pogosti vzroki za intraoperativne napake pozicioniranja vključujejo neustrezno komunikacijo s fluoroskopistom, odpoved premetavanja po pozicioniranju (gibanje igle za pozicioniranje po fluoroskopiji) in napačne referenčne točke med pozicioniranjem (ledveno 3/4 od reber navzdol) (slika 4).
Slika 4 Razlogi za predoperativne in intraoperativne napake lokalizacije.
Zgornji rezultati kažejo, da čeprav obstaja veliko metod lokalizacije, velika večina kirurgov uporablja le nekaj njih. Čeprav so kirurške segmentne napake redke, so v idealnem primeru odsotne. Ni standardnega načina za odpravo teh napak; Vendar pa lahko čas za izvedbo pozicioniranja in prepoznavanje običajnih vzrokov napak pri pozicioniranju pomaga zmanjšati pojavnost kirurških segmentnih napak v torakolumbarni hrbtenici.
Čas objave: julij-24-2024
