46% zlomov rotacijskega gležnja spremljajo posteriorni malleolarni zlomi. Posterolateralni pristop za neposredno vizualizacijo in fiksacijo posteriornega malleolusa je pogosto uporabljena kirurška tehnika, ki ponuja boljše biomehanske prednosti v primerjavi z zaprtim redukcijo in fiksacijo anteroposteriornega vijaka. Vendar pa pri večjih posteriornih malleolarnih fragmentih ali posteriornih malleolarnih zlomih, ki vključujejo zadnji kolikulus medialnega malleolusa, posteromedialni pristop zagotavlja boljši kirurški pogled.
Za primerjavo območja izpostavljenosti zadnjega malleolusa, napetosti na nevrovaskularnem snopu in razdaljo med zarezom in nevrovaskularnim snopom v treh različnih posteromedialnih pristopih so raziskovalci izvedli kadaverno študijo. Rezultati so bili nedavno objavljeni v reviji FAS. Ugotovitve so povzete na naslednji način:
Trenutno obstajajo trije glavni posteromedialni pristopi za izpostavljanje zadnjega malleolusa:
1. Medialni posteromedialni pristop (MEPM): Ta pristop vstopa med zadnjim robom medialnega malleolusa in zadnjega tetive Tibialis (slika 1 prikazuje zadnjo tetivo tibialis).
2. Spremenjen posteromedialni pristop (MOPM): Ta pristop vstopa med zadnjo tetivo Tibialis in tetivo fleksor digitorum longus (slika 1 prikazuje zadnjo tetivo tibialis, na sliki 2 pa prikazuje tetivo flexor digitorum digitorum longus).
3. Posteromedialni pristop (PM): Ta pristop vstopa med medialnim robom ahilove tetive in fleksorskim tetivom Hallucis longus (slika 3 prikazuje ahilovo tetivo, na sliki 4 pa prikazuje tetivo flexor halucis longus).
Kar zadeva napetost na nevrovaskularnem snopu, ima pristop PM nižjo napetost pri 6,18N v primerjavi s pristopi MEPM in MOPM, kar kaže na manjšo verjetnost intraoperativne vlečne poškodbe nevrovaskularnega snopa.
Glede na območje izpostavljenosti zadnjega Malleolusa pristop PM ponuja tudi večjo izpostavljenost, kar omogoča 71 -odstotno vidljivost zadnjega malleolusa. Za primerjavo, pristopi MEPM in MOPM omogočajo 48,5% oziroma 57% izpostavljenosti zadnjega malleolusa.
● Diagram prikazuje območje izpostavljenosti zadnjega malleolusa za tri pristope. AB predstavlja celoten obseg zadnjega malleolusa, CD predstavlja izpostavljen obseg, CD/AB pa razmerje izpostavljenosti. Od zgoraj navzdol so prikazani razponi izpostavljenosti za MEPM, MOPM in PM. Očitno je, da ima pristop PM največji razpon izpostavljenosti.
Glede razdalje med zarezom in nevrovaskularnim snopom ima tudi pristop PM največjo razdaljo, ki meri 25,5 mm. To je večje od MEPM -ovih 17,25 mm in MOPM -ovega 7,5 mm. To kaže, da ima pristop PM najnižjo verjetnost poškodbe nevrovaskularnega snopa med operacijo.
● Diagram prikazuje razdalje med zarezom in nevrovaskularnim snopom za tri pristope. Od leve proti desni so prikazane razdalje za pristope MEPM, MOPM in PM. Očitno je, da ima pristop PM največjo oddaljenost od nevrovaskularnega svežnja.
Čas objave: maj-31-2024
