pasica

Obseg izpostavljenosti in tveganje za poškodbo nevrovaskularnega snopa pri treh vrstah posteromedialnih pristopov k gleženjskemu sklepu

46 % rotacijskih zlomov gležnja spremljajo zlomi posteriornega malleola. Posterolateralni pristop za neposredno vizualizacijo in fiksacijo posteriornega malleola je pogosto uporabljena kirurška tehnika, ki ponuja boljše biomehanične prednosti v primerjavi z zaprto repozicijo in anteroposteriorno fiksacijo z vijaki. Vendar pa pri večjih fragmentih zloma posteriornega malleola ali zlomih posteriornega malleola, ki vključujejo posteriorni kolikulus medialnega malleola, posteromedialni pristop zagotavlja boljši kirurški pogled.

Za primerjavo obsega izpostavljenosti posteriornega maleola, napetosti nevrovaskularnega snopa in razdalje med zarezo in nevrovaskularnim snopom pri treh različnih posteromedialnih pristopih so raziskovalci izvedli študijo na kadavrih. Rezultati so bili nedavno objavljeni v reviji FAS. Ugotovitve so povzete takole:

Trenutno obstajajo trije glavni posteromedialni pristopi za razkrivanje posteriornega maleola:

1. Medialni posteromedialni pristop (mePM): Ta pristop vstopa med zadnji rob medialnega maleola in tetivo posteriorne tibialne mišice (slika 1 prikazuje tetivo posteriorne tibialne mišice).

w (1)

2. Spremenjeni posteromedialni pristop (moPM): Ta pristop vstopa med tetivo posteriorne tibialne mišice in tetivo dolge upogibalke prstov (slika 1 prikazuje tetivo zadnje tibialne mišice, slika 2 pa tetivo dolge upogibalke prstov).

w (2)

3. Posteromedialni pristop (PM): Ta pristop vstopa med medialni rob Ahilove tetive in tetivo fleksorja palca dolgega (slika 3 prikazuje Ahilovo tetivo, slika 4 pa tetivo fleksorja palca dolgega).

w (3)

Glede napetosti na nevrovaskularni snop ima pristop PM nižjo napetost pri 6,18 N v primerjavi s pristopoma mePM in moPM, kar kaže na manjšo verjetnost intraoperativne trakcijske poškodbe nevrovaskularnega snopa.

 Kar zadeva obseg izpostavljenosti posteriornega malleola, pristop PM ponuja tudi večjo izpostavljenost, ki omogoča 71-odstotno vidljivost posteriornega malleola. V primerjavi s tem pristopa mePM in moPM omogočata 48,5 % oziroma 57-odstotno izpostavljenost posteriornega malleola.

w (4)
w (5)
w (6)

● Diagram prikazuje razpon osvetlitve posteriorne maleoluse za tri pristope. AB predstavlja celoten razpon osvetlitve posteriorne maleoluse, CD predstavlja razpon osvetlitve, CD/AB pa je razmerje osvetlitve. Od zgoraj navzdol so prikazani razponi osvetlitve za mePM, moPM in PM. Očitno je, da ima pristop PM največji razpon osvetlitve.

Kar zadeva razdaljo med rezom in nevrovaskularnim snopom, ima PM pristop tudi največjo razdaljo, ki meri 25,5 mm. To je več kot 17,25 mm pri mePM in 7,5 mm pri moPM. To kaže, da ima PM pristop najmanjšo verjetnost poškodbe nevrovaskularnega snopa med operacijo.

w (7)

● Diagram prikazuje razdalje med incizijo in nevrovaskularnim snopom za tri pristope. Od leve proti desni so prikazane razdalje za pristope mePM, moPM in PM. Očitno je, da je pristop PM najbolj oddaljen od nevrovaskularnega snopa.


Čas objave: 31. maj 2024