Blokirani vijaki se pogosto uporabljajo v klinični praksi, zlasti pri fiksaciji dolgih intramedularnih nohtov.
V bistvu lahko funkcije blokirnih vijakov povzamemo kot dvojno: najprej za zmanjšanje in drugič, da se poveča notranja stabilnost fiksacije.
Glede na zmanjšanje je uporabljeno "blokiranje" delovanja blokirnega vijaka, da spremeni prvotno smer notranje fiksacije, dosežemo želeno zmanjšanje in popravljanje poravnave. V tem kontekstu je treba blokirni vijak namestiti na lokaciji "ne iti", kar pomeni mesto, kjer notranja fiksacija ni zaželena. Jemanje golenice in stegnenice kot primere:
Za golenico: Po vstavljanju vodilne žice je nameščen proti zadnjični skorji golenice, ki odstopa od srednje črte medularnega kanala. V 'neželeni' smeri, zlasti zadnjem vidiku metafize, je vstavljen blokirni vijak, ki vodi žico naprej vzdolž medularnega kanala. "
Stegnenica: Na spodnji sliki je prikazan retrogradni žemenski žebelj, pri čemer se konci zloma prikažejo zunanjo angulacijo. Intramedularni žebelj je nameščen proti notranjemu vidiku medularnega kanala. Zato je na notranji strani vstavljen blokirni vijak, da se doseže sprememba položaja intramedularnega nohta.
Glede na izboljšanje stabilnosti so bili sprva uporabljeni blokirni vijaki za okrepitev stabilnosti kratkih zlomov na koncih zlomov golenice. Z oviranjem gibanja intramedularnih nohtov z blokirnim delovanjem vijakov na notranji in zunanji strani, kot je prikazano v primeru stegneničnega interkondilarnega in suprakondilarnega zloma spodaj, je mogoče okrepiti stabilnost konca zloma. To pomaga preprečiti nihajočo gibanje intramedularijskih nohtov in oddaljenih kostnih delcev.
Podobno lahko pri fiksaciji tibialnih zlomov z intramedularnimi nohti uporabimo tudi uporaba blokirnih vijakov za izboljšanje stabilnosti konca zloma.
Čas objave: februar-02-2024
