Zlomi glave in vratu radialne kosti so pogosti zlomi komolčnega sklepa, ki so pogosto posledica aksialne sile ali valgusne obremenitve. Ko je komolec v iztegnjenem položaju, se 60 % aksialne sile na podlaket prenese proksimalno skozi glavico radialne kosti. Po poškodbi glave ali vratu radialne kosti zaradi sile lahko strižne sile vplivajo na kapitulum nadlahtnice, kar lahko povzroči poškodbe kosti in hrustanca.
Leta 2016 je Claessen opredelil specifično vrsto poškodbe, pri kateri so zlome glave/vratu radialne kosti spremljale poškodbe kosti/hrustanca v kapitulu nadlahtnice. To stanje so poimenovali »poljubna lezija«, zlomi, ki so vključevali to kombinacijo, pa so se imenovali »poljubni zlomi«. V svojem poročilu so vključili 10 primerov poljubnih zlomov in ugotovili, da je bilo v 9 primerih zlomov glave radialne kosti razvrščenih kot Mason tip II. To kaže, da je treba pri zlomih glave radialne kosti tipa Mason II biti bolj pozoren na morebitne spremljajoče zlome kapituluma nadlahtnice.
V klinični praksi so zlomi tipa "kissing" zelo nagnjeni k napačni diagnozi, zlasti v primerih, ko pride do znatnega premika zloma glave/vratu radialne kosti. To lahko privede do spregleda pridruženih poškodb kapituluma nadlahtnice. Za raziskavo kliničnih značilnosti in incidence zlomov tipa "kissing" so tuji raziskovalci leta 2022 izvedli statistično analizo na večjem vzorcu. Rezultati so naslednji:
V študijo je bilo vključenih skupno 101 bolnikov z zlomi glave/vratu radialne kosti, ki so bili zdravljeni med letoma 2017 in 2020. Glede na to, ali so imeli pridružen zlom kapituluma nadlahtnice na isti strani, so bili bolniki razdeljeni v dve skupini: skupino s kapitulumom (skupina I) in skupino brez kapituluma (skupina II).
Poleg tega so bili zlomi glave radialne kosti analizirani glede na njihovo anatomsko lokacijo, ki je bila razdeljena na tri regije. Prva je varna cona, druga je anteriorna medialna cona in tretja je posteriorna medialna cona.
Rezultati študije so pokazali naslednje ugotovitve:
- Višja kot je Masonova klasifikacija zlomov radialne glave, večje je tveganje za spremljajoče zlome kapituluma. Verjetnost, da je zlom radialne glave tipa I po Masonu povezan z zlomom kapituluma, je bila 9,5 % (6/63); za tip II po Masonu 25 % (6/24); za tip III po Masonu pa 41,7 % (5/12).
- Ko so se zlomi glave radialne kosti razširili in zajeli vrat radialne kosti, se je tveganje za zlome kapituluma zmanjšalo. V literaturi niso odkrili nobenih posameznih primerov zlomov vratu radialne kosti, ki bi jih spremljali zlomi kapituluma.
- Glede na anatomske regije zlomov glave radialne kosti so imeli zlomi, ki se nahajajo znotraj "varnega območja" glave radialne kosti, večje tveganje za povezavo z zlomi kapituluma.
▲ Masonova klasifikacija zlomov radialne glave.
▲ Primer pacienta s poljubnim zlomom, pri katerem je bila glava radialne kosti fiksirana z jekleno ploščico in vijaki, kapitulum nadlahtnice pa z Bold vijaki.
Čas objave: 31. avg. 2023
