Intertrohanterni zlom stegnenice je najpogostejši zlom kolka v klinični praksi in eden od treh najpogostejših zlomov, povezanih z osteoporozo pri starejših. Konzervativno zdravljenje zahteva dolgotrajno počitek v postelji, kar predstavlja veliko tveganje za nastanek preležanin, pljučnih okužb, pljučne embolije, globoke venske tromboze in drugih zapletov. Težave z nego so precejšnje, obdobje okrevanja pa dolgo, kar predstavlja veliko breme tako za družbo kot za družine. Zato je zgodnji kirurški poseg, kadar koli je to mogoče, ključnega pomena za doseganje ugodnih funkcionalnih izidov pri zlomih kolka.
Trenutno velja notranja fiksacija PFNA (sistem za antirotacijo proksimalnih femoralnih žebljev) za zlati standard kirurškega zdravljenja zlomov kolka. Doseganje pozitivne opore med repozicijo zlomov kolka je ključnega pomena za omogočanje zgodnje funkcionalne vadbe. Intraoperativna fluoroskopija vključuje anteroposteriorni (AP) in lateralni pogled za oceno repozicije anteroposteriorne medialne skorje femura. Vendar pa se lahko med operacijo pojavijo konflikti med obema perspektivama (tj. pozitivna v lateralnem pogledu, ne pa v anteroposteriornem pogledu ali obratno). V takih primerih predstavlja ocena sprejemljivosti repozicije in potrebe po prilagoditvi za klinične delavce velik izziv. Strokovnjaki iz domačih bolnišnic, kot sta Oriental Hospital in Zhongshan Hospital, so to vprašanje obravnavali z analizo natančnosti ocenjevanja pozitivne in negativne opore v anteroposteriornem in lateralnem pogledu z uporabo pooperativnih tridimenzionalnih CT posnetkov kot standarda.
▲ Diagram prikazuje vzorce zlomov kolka s pozitivno oporo (a), nevtralno oporo (b) in negativno oporo (c) v anteroposteriornem pogledu.
▲ Diagram prikazuje vzorce zlomov kolka s pozitivno oporo (d), nevtralno oporo (e) in negativno oporo (f) v stranskem pogledu.
Članek vključuje podatke o primerih 128 bolnikov z zlomi kolka. Intraoperativne anteroposteriorne in lateralne slike so bile ločeno posredovane dvema zdravnikoma (enemu z manj izkušnjami in enemu z več izkušnjami) za oceno pozitivne ali negativne podpore. Po začetni oceni je bila po dveh mesecih opravljena ponovna ocena. Pooperativne CT slike so bile posredovane izkušenemu profesorju, ki je ugotovil, ali je primer pozitiven ali negativen, kar je služilo kot standard za oceno natančnosti slikovnih ocen prvih dveh zdravnikov. Glavne primerjave v članku so naslednje:
(1) Ali obstajajo statistično značilne razlike v rezultatih ocenjevanja med manj izkušenimi in bolj izkušenimi zdravniki v prvem in drugem ocenjevanju? Poleg tega članek raziskuje medskupinsko skladnost med manj izkušenimi in bolj izkušenimi skupinami za obe oceni ter znotrajskupinsko skladnost med obema ocenama.
(2) Članek z uporabo CT kot zlatega standarda preučuje, katera metoda je zanesljivejša za oceno kakovosti repozicije: lateralna ali anteroposteriorna ocena.
Rezultati raziskav
1. V obeh krogih ocenjevanja, pri čemer je bila CT referenčni standard, ni bilo statistično značilnih razlik v občutljivosti, specifičnosti, stopnji lažno pozitivnih, stopnji lažno negativnih rezultatov in drugih parametrih, povezanih z oceno kakovosti repozicije na podlagi intraoperativnih rentgenskih slik, med zdravnikoma z različnimi stopnjami izkušenj.
2. Pri ocenjevanju kakovosti redukcije, če za primer vzamemo prvo oceno:
- Če obstaja ujemanje med anteroposteriorno in lateralno oceno (obe pozitivni ali obe negativni), je zanesljivost napovedovanja kakovosti repozicije na CT 100 %.
- Če pride do neskladja med anteroposteriorno in lateralno oceno, je zanesljivost lateralnih meril za oceno pri napovedovanju kakovosti repozicije na CT večja.
▲ Diagram prikazuje pozitivno oporo, prikazano v anteroposteriornem pogledu, medtem ko je v lateralnem pogledu nepozitivna. To kaže na nedoslednost v rezultatih ocene med anteroposteriornim in lateralnim pogledom.
▲ Tridimenzionalna CT rekonstrukcija omogoča opazovanje z več kotov in služi kot standard za oceno kakovosti redukcije.
V prejšnjih standardih za redukcijo intertrohanternih zlomov je poleg pozitivne in negativne opore obstajal tudi koncept "nevtralne" opore, ki pomeni anatomsko redukcijo. Vendar pa zaradi težav, povezanih z ločljivostjo fluoroskopije in zaznavnostjo človeškega očesa, prava "anatomska redukcija" teoretično ne obstaja in vedno obstajajo rahla odstopanja v smeri "pozitivne" ali "negativne" redukcije. Ekipa pod vodstvom Zhanga Shimina v bolnišnici Yangpu v Šanghaju je objavila članek (posebna referenca pozabljena, hvaležna bi bila, če bi jo kdo lahko posredoval), v katerem nakazuje, da lahko doseganje pozitivne opore pri intertrohanternih zlomih privede do boljših funkcionalnih izidov v primerjavi z anatomsko redukcijo. Zato si je treba glede na to študijo med operacijo prizadevati za doseganje pozitivne opore pri intertrohanternih zlomih, tako v anteroposteriornem kot lateralnem pogledu.
Čas objave: 19. januar 2024
