pasica

Kirurški pristop za izpostavljanje zadnjega stebra tibialne planote

»Premestitev in fiksacija zlomov, ki vključujejo zadnji steber tibialne planote, sta klinični izziv. Poleg tega obstajajo razlike v kirurških pristopih pri zlomih, ki vključujejo zadnji medialni ali zadnji lateralni steber, odvisno od štiristebrne klasifikacije tibialne planote.«

 Kirurški pristop za izpostavljanje1

Tibialno planoto lahko razdelimo na tristebrno in štiristebrno vrsto

Predhodno ste podrobno predstavili kirurške pristope za zlome, ki vključujejo posteriorno lateralno tibialno plano, vključno s Carlsonovim pristopom, Froshovim pristopom, modificiranim Froshovim pristopom, pristopom nad glavico fibule in pristopom z osteotomijo lateralnega femoralnega kondila.

 

Za izpostavitev zadnjega stebra tibialne planote sta druga pogosta pristopa posteriorni medialni pristop v obliki črke S in pristop v obratni obliki črke L, kot je prikazano na naslednjem diagramu:

 Kirurški pristop za izpostavljanje2

a: Lobenhofferjev pristop ali direktni posteriorni medialni pristop (zelena črta). b: Neposredni posteriorni pristop (oranžna črta). c: S-oblikovan posteriorni medialni pristop (modra črta). d: Obrnjen L-oblikovan posteriorni medialni pristop (rdeča črta). e: Posteriorni lateralni pristop (vijolična črta).

Različni kirurški pristopi imajo različne stopnje izpostavljenosti zadnjega stebra, v klinični praksi pa je treba izbiro metode izpostavljenosti določiti glede na specifično lokacijo zloma.

Kirurški pristop za izpostavljanje3 

Zeleno območje predstavlja območje osvetlitve za obratni pristop v obliki črke L, rumeno območje pa območje osvetlitve za posteriorni lateralni pristop.

Kirurški pristop za izpostavljanje4 

Zeleno območje predstavlja posteriorni medialni pristop, oranžno območje pa posteriorni lateralni pristop.


Čas objave: 25. september 2023