"Prepozicioniranje in fiksacija zlomov, ki vključujejo zadnji stolpec tibialne planote, so klinični izzivi. Poleg tega, odvisno od klasifikacije tibialne planote, obstajajo različice kirurških pristopov za zlome, ki vključujejo posteriorne ali posteriorne stranske stebre."
Tibialno planoto lahko razvrstimo v tri stolpce in štiri stolpce
Prej ste podrobno predstavili kirurške pristope za zlome, ki vključujejo posteriorno stransko tibialno planoto, vključno s Carlsonovim pristopom, pristopom Frosh, spremenjenim Froshovim pristopom, pristopom nad fibularno glavo in stranskim pristopom osteotomije stegnenice.
Za izpostavljenost zadnjega stolpca Tibialne planote vključujejo drugi skupni pristopi zadnjega medialnega pristopa v obliki črke S in obratni pristop v obliki črke L, kot je prikazano na naslednjem diagramu:
O: Lobenhoffer pristop ali neposreden posteriorni medialni pristop (zelena črta). B: Neposredni posteriorni pristop (oranžna linija). C: Zadnji medialni pristop v obliki črke S (modra črta). D: Zadnji medialni pristop v obliki črke L (rdeča črta). E: Zadnji bočni pristop (vijolična črta).
Različni kirurški pristopi imajo različne stopnje izpostavljenosti zadnjega stolpca, v klinični praksi pa je treba določiti metodo izpostavljenosti na podlagi posebne lokacije zloma.
Zeleno območje predstavlja območje izpostavljenosti za povratni pristop v obliki črke L, rumeno območje pa predstavlja območje izpostavljenosti za zadnjični bočni pristop.
Zeleno območje predstavlja posteriorni medialni pristop, medtem ko oranžno območje predstavlja zadnjični bočni pristop.
Čas objave: september-25-2023
