Zlomi gležnja, ki jih povzročijo rotacijske ali vertikalne sile, kot so Pilonovi zlomi, pogosto vključujejo zadnji malleolus. Izpostavitev "zadnjega malleola" se trenutno doseže s tremi glavnimi kirurškimi pristopi: zadnjim lateralnim pristopom, zadnjim medialnim pristopom in modificiranim zadnjim medialnim pristopom. Glede na vrsto zloma in morfologijo kostnih fragmentov je mogoče izbrati ustrezen pristop. Tuji znanstveniki so izvedli primerjalne študije o obsegu izpostavljenosti zadnjega malleola in napetosti na žilne in živčne snope gležnja, povezani s temi tremi pristopi.
Zlomi gležnja, ki jih povzročijo rotacijske ali vertikalne sile, kot so Pilonovi zlomi, pogosto vključujejo zadnji malleolus. Izpostavitev "zadnjega malleola" se trenutno doseže s tremi glavnimi kirurškimi pristopi: zadnjim lateralnim pristopom, zadnjim medialnim pristopom in modificiranim zadnjim medialnim pristopom. Glede na vrsto zloma in morfologijo kostnih fragmentov je mogoče izbrati ustrezen pristop. Tuji znanstveniki so izvedli primerjalne študije o obsegu izpostavljenosti zadnjega malleola in napetosti.
na žilne in živčne snope gleženjskega sklepa, povezane s temi tremi pristopi.
1. Posteriorni medialni pristop
Pri posteriornem medialnem pristopu se vdre med dolgi upogibalko prstov in posteriorne tibialne žile. S tem pristopom se lahko razkrije 64 % posteriorne maleolusne mišice. Napetost na žilne in živčne snope na strani tega pristopa je izmerjena pri 21,5 N (19,7–24,1).
▲ Posteriorni medialni pristop (rumena puščica). 1. Zadnja tibialna tetiva; 2. Tetiva dolge upogibalke prstov na nogah; 3. Zadnje tibialne žile; 4. Tibialni živec; 5. Ahilova tetiva; 6. Tetiva dolge upogibalke palca. AB=5,5 cm, območje izpostavljenosti zadnjega malleola (AB/AC) je 64 %.
2. Posteriorni lateralni pristop
Pri zadnjem lateralnem pristopu se vdre med tetivi dolge in kratke peroneusne mišice ter tetivo dolge fleksorke palca. S tem pristopom se lahko razkrije 40 % zadnje maleolusne mišice. Napetost na žilne in živčne snope na strani tega pristopa je 16,8 N (15,0–19,0).
▲ Posteriorni lateralni pristop (rumena puščica). 1. Zadnja tibialna tetiva; 2. Dolga fleksorska tetiva prstov; 4. Zadnje tibialne žile; 4. Tibialni živec; 5. Ahilova tetiva; 6. Tetiva dolgega fleksorja palca stopala; 7. Tetiva kratkega peroneusa; 8. Tetiva dolgega peroneusa; 9. Mala safena; 10. Skupni fibularni živec. AB=5,0 cm, območje izpostavljenosti zadnjega malleola (BC/AB) je 40 %.
3. Spremenjen posteriorni medialni pristop
Modificiran posteriorni medialni pristop vključuje vstop med tibialni živec in tetivo dolgega upogibalke palca (flexor hallucis longus). S tem pristopom je mogoče razkriti 91 % zadnjega maleola. Napetost na žilne in živčne snope na strani tega pristopa je izmerjena pri 7,0 N (6,2–7,9).
▲ Spremenjen posteriorni medialni pristop (rumena puščica). 1. Zadnja tibialna tetiva; 2. Tetiva dolge upogibalke prstov na nogah; 3. Zadnje tibialne žile; 4. Tibialni živec; 5. Tetiva dolgega upogibalke palca; 6. Ahilova tetiva. AB=4,7 cm, območje izpostavljenosti zadnjega malleola (BC/AB) je 91 %.
Čas objave: 27. dec. 2023
